INFORMACIJA

Kaj v našem vsakdanjem življenju predstavlja podatek? Kaj za nas pomeni informacija? V naši okolici je neskončno mnogo podatkov, zatorej jih veliko večino sploh ne moremo sprejeti. Podatek ali angleško DATA je katerokoli zabeleženo dejstvo in sam po sebi ne predstavlja nobenega pomena. So nekakšna dejstva oziroma resnice, zvoki in slike. Podatek je npr. prometni znak, zelena luč na semaforju ipd. Torej, kdaj se potem podatek spremeni v informacijo? To se zgodi v trenutku, ko je podatek uporaben za določeno nalogo. To bomo lahko dosegli s filtriranjem oziroma z obdelavo podatka preko določenih pravil. Preprosto povedano je informacija nekakšno sporočilo oziroma je poduk o nekem stanju, o nekem dogodku, o neki količini, barvi itd. Informacija se lahko pojavi v različnih oblikah, kot je papir ter drugi analogni in digitalni mediji. Lahko je podana s sliko, digitalno besedo, diagramom, kodo, barvo, črko, številko, opisom hkrati pa je podatek o stanju, ki nas zanima. Primer informacije: ker je nekdo bolan, potrebuje informacijo o zdravilu. Za informacijo je značilna uporabljivost za nadaljnjo uporabo bodisi v določeni stroki, znanosti ali informacijskem sistemu. Informacija ne more obstajati brez svojega sprejemnika/izvora in svojega oddajnika/ponora. Prenos informacij lahko poteka med ljudmi, med računalniki (računalniška omrežja) in med človekom ter računalnikom. Kdo pa informacijo potem obdeluje? To so lahko računalniki (povezava z računalništvom), ljudje (povezava s kognitivno znanostjo), lahko pa so to tudi organizacije (povezava s sociologijo). Da pa lahko na podlagi informacij posameznik ali organizacija uspešno deluje pa je potrebna kakovost informacije. Kaj pomeni kakovost informacije? Informacija mora biti: točna (pomeni, da je brez napak); popolna (pomeni, da vsebuje vsa za nas pomembna dejstva); relevantna (pomeni, da je za nas kot uporabnika pomembna); dosegljiva (pomeni, da je za nas kot uporabnika dostopna vselej ko jo potrebujemo); preverljiva (pomeni, da informacijo lahko preverimo in se prepričamo o njeni točnosti); dostopna (pomeni, da lahko informacijo dobijo vsi uporabniki, ki jo potrebujejo); varna (pomeni, da je zaščitena pred nepooblaščenimi uporabniki). Na podlagi teh značilnosti zagotovimo kakovost informacije in lahko z njimi potem tudi uspešno opravljamo. Ko mi kot uporabnik informacije zberemo, uredimo, jih povežemo s svojimi izkustvi in jih predelamo v obliko, ki je pravšnja za uporabo govorimo o znanju. Preprostejše: o znanju govorimo takrat ko imamo kombinacijo idej, instinktov, postopkov, ki preko informacij vodijo do odločitev oziroma dejanj. Če na kratko povzamemo do sedaj opisane in razložene pojme:

- Podatki: elementarni opisi dejstev (primer podatka: termometer kaže 40 °C)

- Informacije: Podatki + Pomen (primer informacije iz zgoraj navedenega podatka: zunaj je vroče)

- Znanje: Informacije + Kontekst

Kaj pa naj bi informacija predstavljala v kontekstu informatike? Naj za začetek povemo, da je beseda informatika sestavljena iz dveh besed: INFORMACIJA in AVTOMATIKA. Najbolj preprosto povedano informatika preučuje formalno predstavitev, obdelavo in prenos informacij v naravnih in umetnih sistemih. Bolj natančno povedano pa je informatika (angl. Informatics) znanost o podatkih in informacijah oziroma njihovem sistematičnem zbiranju, formalni predstavitvi, shranjevanju, obdelavi, prenašanju in izkoriščanju ob uporabi računalniške (informacijske in komunikacijske) tehnologije. Za informatiko sta znanje in pa preoblikovanje podatkov v informacijo najpomembnejši opravili. Pa si razjasnimo naslednji pomemben izraz, namreč kaj je to bit in kaj je digitalna beseda? Najprej povejmo, da je informacija v informatiki vedno podana z digitalno besedo. Osnova digitalne beseda pa je bit (angl. Binary Digit). Vemo, da ima bit dve logični vrednosti in namreč: 1 (pomeni DA ali angl. TRUE), 0 (pomeni NE ali angl. FALSE). Oziroma katerikoli dve logični vrednosti, ki se medsebojno izključujeta. Pomembno je tudi, da vemo da imajo binarni biti vrednost potence števila 2. Kadar se zgodi, da imamo več bitov skupaj nastane digitalna beseda. Osem bitna beseda predstavlja en zlog (angl. Byte), ponekod imenovana tudi oktet. Pomembno je tudi, da povemo da je zmogljivost našega računalniškega pomnilnika povezana s kapaciteto bitov (bajtov, kilobajtov, megabajtov, gigabajtov, terabajtov,…). Sedaj, ko smo razjasnili pojem digitalna beseda, lahko opredelimo kaj je to sporočilna sposobnost. Na hitro pomišljeno, bi rekli da je to nekakšna količina informacij, ki jo lahko v določenem času posredujemo. Bolj strokovno izraženo pa nam sporočilna sposobnost pove koliko različnih dogodkov lahko kodiramo z digitalno besedo – oziroma koliko stanj zmore. Kaj pa potem predstavlja količino informacije? Količino informacije nekega sporočila določimo kot najmanjše število bitov, potrebnih, da zajamemo vse možne pomene sporočila. Oziroma količina informacije digitalne besede je enaka njenemu številu bitov. Količina informacije je odvisna od tega koliko stanj ima določen sistem. Kaj se pa zgodi, kadar imajo stanja sistema različno verjetnost? Takrat lahko začnemo govoriti o povprečni količini informacij oziroma entropiji. Povprečna količina informacije se imenuje Shannonova entropija in jo označujemo z veliko črko H. Ta lahko določa koliko informacije v povprečju pridobimo pri meritvi določene količine. Lahko bi rekli tudi, da Shannonova entropija določa količino negotovosti, ki jo imamo o količini preden jo izmerimo.

Viri:

- http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran

- http://colos1.fri.uni-lj.si/ERI/RACUNALNISTVO/INFORMATIKA/podatke_informacija_znanje.html

http://www.sc-nm.com/e-gradivo/KIT/podatek_znanje_informacija.html

--
Eva Rebernik